Kegljanje na slovenskem
Kegljanje kot družabna igra je bilo od začetka razvito tudi v Sloveniji. Do septembra 1948 je v Ljubljani, Mariboru, Celju, Brežicah in drugih krajih delovalo mnogo kegljaških krožkov, družb in klubov. Nekateri so bili zgolj zabavnega značaja, nekaj pa jih je bilo tudi takih, ki so gojili kegljanje kot šport, z namenom, izuriti moštva za srečanja z drugimi krožki. Načini igranja so bili zelo raznovrstni, igrale pa so se razne igre v narodnem slogu.
V septembru 1948 je bil pri takratni Fiskulturni zvezi Slovenije imenovan odbor za kegljanje, nekaj kasneje, tj. 21.01.1950 pa je bila ustanovljena Kegljaška zveza Slovenije. Sprejeta so bila pravila Zveze in pravilniki, kot osnova za izvajanje športnih načel v kegljanju in prehod na mednarodni sistem kegljanja. Zastavljena je bila tudi široka akcija za gradnjo kegljišč po mednarodnih predpisih.
V l. 1953 je bilo v Sloveniji ustanovljeno 6 kegljaških centrov, ki so bili v l. 1954 preimenovani v Okrajne kegljaške zveze, ob ukinitvi okrajev pa preimenovani v Kegljaške podzveze.
Spremembe organiziranosti so se nadaljevale tudi v naslednjih letih, pristojnosti kegljaških podzvez pa so bile prenešene na Občinske komisije za telesno kulturo. Namen nove organiziranosti je bil povezati neorganizirano kegljaško dejavnost v občini (OZD, KS in samostojne športne organizacije) v organizirano in ji kot celoti zagotoviti primerne pogoje za delo, predvsem pa ustrezne kadre.
Zadnja reorganizacija kegljaškega športa je bila izvedena l. 1981 z ustanovitvijo regijskih oz. območnih kegljaških skupnosti.
V preteklem obdobju so slovenski tekmovalci (moški in ženske) dosegli izjemne rezultate na vseh nivojih tekmovanj, vključno z evropskimi in svetovnimi prvenstvi.
Doseženi rezultati potrjujejo vrhunsko kvaliteto kegljanja, zato je tudi nadpovprečni rezultat, dosežen na domačih tekmovanjih, vreden posebne pozornosti.